Dan tekme za nas hokejiste ni navaden dan. S potovanji vred je teh dni približno 60 na leto, vendar pa se ti dnevi razlikujejo predvsem v tem, ali na ta dan gostuješ oz. tekmo odigraš pred domačim občinstvom. Seveda je razlika med pripravo na tekmo, na katero potuješ nekaj ur z avtobusom ali pa jih počakaš v domači postelji, velika. Že primerjava med posteljo in avtobusnim sedežem pove veliko. Ker pa se na dan domače tekme dogaja dosti več, vam bom enega od teh dni predstavil.
Tekma proti Celovcu, nedelja, 18. januar 2009.
Budilka me na dan tekme vedno zbudi ob 8.45. Do treninga ob 10.30 je zato še kar nekaj časa, ki ga izkoristim za zajtrk. Prvi obrok dneva je čokolešnik, še spomin na hokejsko šolo, ko nam ga je pripravljala mama. Ne vem kaj bi na to rekli strokovnjaki za prehrano, vendar je to postala moja navada, ki se je držim že nekaj let.
Navado imam, da sem v dvorani eno uro pred razdrsavanjem. Tako mi rečemo jutranjemu treningu na dan tekme. Traja približno pol ure, služi pa predvsem temu, da se telo prekrvavi, da se ogreje vratarje, nekateri igralci preizkušajo tudi novo nabrušene drsalke in palice. Na koncu razdrsavanja se preizkušajo razne kombinacije v igri z igralcem ali dvema več. To je tudi zadnja priložnost, da prepričaš trenerja, da si pripravljen na večerno tekmo. Po njem se izve, kdo od igralcev je v ekipi oz. kdo bo tekmo spremljal na tribuni. Če izpadeš iz ekipe, to pomeni samo eno stvar: dodatne pol ure treninga, kjer prevladuje drsanje…
V primeru, da je večerna tekma šele ob sedmi uri zvečer, imam po razdrsavanju navado še nekaj minut posedeti v garderobi. Tam seveda nikoli ni dolgčas, tem za pogovor nam nikoli ne zmanjka. Na vrsto pa pride prav vse, od filmov, ki so se vrteli prejšnji večer, do raznoraznih zunanjih in notranjih političnih tem. Potem se zame začne nekakšna rutina, ki jo izvajam pred vsako tekmo. Ob dvanajstih se odpravim v restavracijo, kjer pojem kosilo. Moj meni je vedno isti, špageti karbonara. Včasih sem s kosili imel težave, ker sem jedel pretežko hrano, nakar sem se odločil, da bom poizkusil s testeninami, saj so najlažje prebavljive. Sam se ob treningih in tekmah počutim najbolje takrat, ko sem že nekoliko lačen.
Domov pridem ob pol enih, tako da imam do sestanka v garderobi, ki je predviden 2 uri pred tekmo, še veliko časa. Največjo sprostitev pred tekmami mi predstavlja branje knjig. Po predlogu bivšega soigralca Jurija Goličiča sem začel prebirati zbirko Imperator, kjer zaključujem branje druge knjige Smrt kraljev. Knjige mi po slabi uri branja ponavadi zaprejo oči, tako da to izkoristim za popoldanski spanec, ki ni nikoli daljši od ene ure. Skozi celoten dan pazim na to, da v svoje telo vnašam zadostno količino tekočine. Preventivno, zaradi dehidracije.
Ob pol petih, pol ure pred sestankom v garderobi, se odpravim proti dvorani. Vedno po isti poti, tega sem se navadil lansko leto, zaradi vraževernosti. Čez 10 minut sem v dvorani, kjer se začne priprava na tekmo. Spijem prvo kavo, do začetka sestanka ponavadi pripravim palice. Med samim sestankom je največ govora o taktičnih zamislih, pogledamo si tudi posnetke zadnje tekme, ki smo jo odigrali z istim nasprotnikom, v tem primeru Celovcem. Za tem se začne moja ustaljena rutina, pol ure pred ogrevanjem na ledu začnem z ogrevanjem v garderobi. Večinoma gre za raztezanje, traja približno 10 minut. Zatem se oblečem v hokejsko opremo in se skupaj s soigralci 40 minut pred tekmo odpravim na led. Tam poskrbim predvsem za to, da telo spravim na ''delovno temperaturo''. Na ogrevanju se dogaja veliko stvari, sam sledim svoji rutini, saj sem prepričan, da tako svojemu telesu že veliko pred tekmo dam signal, za kakšen dan gre. Za ogrevanjem sledi čakanje na tekmo. Takrat je čas za zadnjo psihično pripravo na prve menjave na tekmi.
Tekma je del, ki ga vidite tudi gledalci, zato je to del o katerem bom pisal najmanj. Mogoče le o občutkih. Velikokrat gre za brzdanje čustev ob odločitvah sodnikov in sledenju plana, ki si ga zastavimo pred tekmo. Seveda stvari dostikrat ne gredo po načrtih, vendar jih skušamo kontrolirati. To se je zgodilo tudi na tej tekmi, stvari imaš dve tretjini pod nadzorom, nakar se vse skupaj podre kot hišica iz kart. Za preboj v končnico pa ekipa takih padcev ne sme doživljati.
Po tekmi je vzdušje primerno uspehu. Kljub temu se je treba pripraviti na naslednji dan, naslednjo tekmo, naslednjo priložnost. Usedem se na kolo, kjer naredim ''cool down'' svojega telesa in se odpravim proti domu. Z mislijo na nov dan.
